Pinelo omenja uradni zgodovinar dunajskega dvora Otokar v svoji Rimani kroniki že okoli leta 1280. V Furlaniji naj bi jo gojili že v 14. stoletju, proti koncu 19. stoletja se jo omenja kot sorto, ki jo v večjem obsegu gojili v okolici Padove. Leta 1932 je opisana v publikaciji Agrarnega inštituta iz Gorice kot krajevna sorta, ki je razširjena predvsem po gričih Vipavske doline. To potrjuje tudi Vertovec v knjigi Vinoreja za Slovence, ki je izšla leta 1844. V njej jo uvrsti med »bolj žlahtne sorte« in jo pohvali z besedami: »Na Gočah nad Ipavo si jo je neki Orel obilno nasadil, in nje vino je lepo sloveče postalo.«
V Sloveniji jo gojimo le v Vipavska dolini in kraškem vinorodnem podokolišu Vrhe. Pred štiridesetimi leti je bila pinela tretja najštevilčnejša sorta na Vipavskem, kasneje pa so jo vinogradniki predvsem zaradi bolezni skoraj popolnoma opustili.
Pred leti so se ji začeli spet bolj posvečati in danes je pinela pri nas zasajena na približno 50 hektarjih površin, kar predstavlja približno 2 % vipavskih vinogradov.
Posestvo Rouna z vseh strani objema zelena narava in je približno 1 km umaknjeno od vasi Slap. Poimenovanje posesti (Rouna) izhaja še iz časov Avstro-Ogrskega popisa zemljišč. Leta 1765 je bilo v kataster zapisano ime Rouna, ki se je obdržalo do današnjih dni.
Za grozdje je poskrbljeno z veliko potrpljenja, ljubezni ter veliko urami ročnega in strojnega dela v vinogradih. Kar 10 hektarjev površin je namenjenih vinski trti, ki ji laporna tla še posebej ugajajo. V srcu njihovih vinogradov, lahko obiščete veliko vinsko klet z degustacijskim prostorom, ki je opremljena v slogu tradicionalnih starih vipavskih vinskih kleti. V vinogradih, poleg grozdja namenjenega pridelavi v vino, zori tudi 9 sort zelo okusnega namiznega grozdja.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.